Nevljudnost ali nesposobnost?

Prizor z jutranjega sprehoda: z Živaljo greva čez glavi trg, mimo lokala, kjer je na vrtu polno ljudi. Naenkrat zaslišim žvižg, namenjen Živali. Moški, ki ga je klical, mu je zraven še mahal z rogljičkom. Žival poskoči, vesela, da ji je nekdo namenil pozornost, sploh v obliki hrane. Mene skoraj zabriše po tleh, ko sem ga komaj zadržala. Moški v lokalu pa me začudeno gleda, ker nisem dovolila, da mu da rogljiček. Jaz sem potem porabila še skoraj minuto, da sem naštelala Žival, da sva lahko normalno šla naprej.

Potem sem se počutila slabo – češ da sem bila nesramna do tistega človeka, le kaj si bo mislil o meni, pa ubogi pes, ker ni mogel dobiti rogljička, pa saj moški ni hotel nič slabega …

Po drugi strani je pa tako, da je lastništvo psa odgovornost, ki je pri velikem psu še večja. Če bi mu namreč pustila, da poleti k mizi po rogljiček, bi potrdila neželeno vedenje. Kajti Pes bi to razumel tako: nekdo (kdor koli) me pokliče in če hitro (ne glede na reakcijo osebe, ki me ima na povodcu) odletim tja, bom nagrajen. Na poti tja bi lahko koga podrl, zrušil mizo, ali pa na smrt prestrašil koga, ki se psa boji. Kaj če bi bila vmes cesta?

Skratka, danes sem dala vzgoji prednost pred vljudostjo, kar je bila dolgoročno gledano pravilna rešitev, ustrežljivemu delu mene pa se še vedno zdi, da sem bila nesramna do drugih, da bi se lahko drugače odzvala (najprej umirila psa in potem šla po rogljiček, pa še kakšen scenarij bi se našel) …

Ne pa bilo slabo, če bi ljudje vedeli, da se najprej ogovori vodnika in se ga vpraša, ali lahko pobožajo psa, mu dajo priboljšek, mu vržejo žogo …

a1

a2

a3

Šivam – poletna majica

Po dvomesečnem šiviljskem postu je nastala za današnje vreme povsem neprimerna majica. Narejena je pa v duhu priprav na tečaj za patchwork 😛  Stala je kakšnih 6 evrov (konci iz Sveta metraže), material bombaž in elastan. Kroj: prerisana in prirejena majica (in ker se mi ni dalo posebej izrezovat kroja za hrbet, sem obrisala še enkrat prednji del in … tako imam globok izrez tudi na hrbtu …). 
Se mi zdi, da sem imela kar tremo pred šivalnim strojem, ker tako dolgo nisem ustvarjala. Ta teden pa spet začnemo z rednim druženjem tečajem. Komaj čakam!

Majica