Šivam: udobna mikica s šal ovratnikom

Pravzaprav bi moral biti naslov Šivam in razmišljam. Zdi se mi, da bi morala svetu zategniti ročno zavoro, da bi za kakšnih 14 dni obstal in bi lahko sproščeno zadihala. Da bi lahko slišala svoje misli, naredila vse, kar si želim, in vse, kar moram (ker si tudi želim).

Da bi v miru šivala vse tiste hlače, mikice, jopice … za katere imam pripravljeno blago in kroje. Da bi prepleskala spalnico. Pobrusila in pobarvala stopnice. Pobrusila in prebarvala stole in jim zašila nove prevleke. Zasadila sadno drevje. Preštihala vrt, ga pognojila in pripravila na zimo. V miru brala. Bila v naravi. Kuhala nove jedi. Končno zašila blazinice s sivko. Bila brez obveznosti …

Ampak – to je zdaj hecno – ko sem nazadnje (enkrat v začetku pomladi) imela možnost za nekaj takega, sem zmrznila. In sem 14 dni bolj kot ne vegetirala oz. postorila najnujnejše, potem pa ždela pred tv-jem. Hecno, hecno (ta misel mi je ljubša, kot “skrb vzbujajoče”).

Zdaj pa še šivanje. Zašila sem si mehko, igrivo mikico iz bombaža z elastanom. Sicer sem jo že v začetku načrtovala s črtastim in enobarvnim blagom, potem pa sem se domislila, da bi imela šal ovratnik, pa je zmanjkalo blaga. In se mi zdi, da je ravno zato nastala tako igriva, ker sem po sili razmer morala uporabiti pisano blago z živalcami.

m1

m2

m3

m4