Šivam: udobna mikica s šal ovratnikom

Pravzaprav bi moral biti naslov Šivam in razmišljam. Zdi se mi, da bi morala svetu zategniti ročno zavoro, da bi za kakšnih 14 dni obstal in bi lahko sproščeno zadihala. Da bi lahko slišala svoje misli, naredila vse, kar si želim, in vse, kar moram (ker si tudi želim).

Da bi v miru šivala vse tiste hlače, mikice, jopice … za katere imam pripravljeno blago in kroje. Da bi prepleskala spalnico. Pobrusila in pobarvala stopnice. Pobrusila in prebarvala stole in jim zašila nove prevleke. Zasadila sadno drevje. Preštihala vrt, ga pognojila in pripravila na zimo. V miru brala. Bila v naravi. Kuhala nove jedi. Končno zašila blazinice s sivko. Bila brez obveznosti …

Ampak – to je zdaj hecno – ko sem nazadnje (enkrat v začetku pomladi) imela možnost za nekaj takega, sem zmrznila. In sem 14 dni bolj kot ne vegetirala oz. postorila najnujnejše, potem pa ždela pred tv-jem. Hecno, hecno (ta misel mi je ljubša, kot “skrb vzbujajoče”).

Zdaj pa še šivanje. Zašila sem si mehko, igrivo mikico iz bombaža z elastanom. Sicer sem jo že v začetku načrtovala s črtastim in enobarvnim blagom, potem pa sem se domislila, da bi imela šal ovratnik, pa je zmanjkalo blaga. In se mi zdi, da je ravno zato nastala tako igriva, ker sem po sili razmer morala uporabiti pisano blago z živalcami.

m1

m2

m3

m4

Šivam – poletna majica

Po dvomesečnem šiviljskem postu je nastala za današnje vreme povsem neprimerna majica. Narejena je pa v duhu priprav na tečaj za patchwork 😛  Stala je kakšnih 6 evrov (konci iz Sveta metraže), material bombaž in elastan. Kroj: prerisana in prirejena majica (in ker se mi ni dalo posebej izrezovat kroja za hrbet, sem obrisala še enkrat prednji del in … tako imam globok izrez tudi na hrbtu …). 
Se mi zdi, da sem imela kar tremo pred šivalnim strojem, ker tako dolgo nisem ustvarjala. Ta teden pa spet začnemo z rednim druženjem tečajem. Komaj čakam!

Majica

Poročna obleka

Če sem si že sama pekla torte in pecivo za poroko, zakaj si ne bi pa zašila še obleke? 😉

Nisem ena od deklet, ki bi že od otroštva sanjala o poroki, si v mislih naslikala popolno obleko … Nope, not me. Pravzaprav nisem nikoli kaj dosti premišljevala o poroki. Šele lani sem razmišljala, da enkrat bi se pa morda poročila. No, kot se je izkazalo, je prišel ta “enkrat” veliko prej, kot sem si mislila, da bi lahko.

In povsem samoumevno se mi je zdelo, da si sama zašijem obleko. Nisem si želela nič belega in volančakstega in nabranega … Pač pa nekaj simpl. Brez prenarejanja.

Blago sem našla v taščini neomejeni zalogi. Šivala sem na tečaju in sem ves čas imela občutek, da me sotečajnice in učiteljica spremljajo pri pripravah. Bile so celo tako dobre, da so bile poskusni zajčki za peciva. Učiteljica je pa spet pokazala veeeeliko potrpljenja.

Izbrala sem tale kroj:

poročna_ur1

Da bi bila videti bolj poročna, sem zraven zašila še čipkast bolero in pas, ki je bil iz osnovnega blaga, prekritega z čipko.

Rezultat:

 

TGO_3574-120

TGO_3568-125