Pregrešno kosilo

Ob vseh revolucionarnih spoznanjih o (ne)zdravi prehrani, ki postajajo zadnje čase vedno bolj nadležna agresivna, včasih že skoraj ne vem, kaj bi še lahko jedla. No, vem, kaj bi lahko jedla, problem je bolj v tem, da ne vem, kje bi dobila energijo za delo življenje.

Čim manj ogljikovih hidratov in škroba. Sladkor in gluten sta tako ali tako skoraj prepovedana. Po tej logiki bi lahko jedla še samo zelenjavo in meso. Mlečni izdelki so že spet vprašljivi. Ker ne jem mesa, mi ostane še samo zelenjava … Pa ne smem pozabiti, da ogljikovih hidratov in beljakovin ne bi smeli mešati skupaj, pa kdaj bi naj kaj jedli …

Ne bom ultra pametna in rekla, da nisem ničesar preizkusila. Seveda sem. Poskusila sem živeti brez mlečnih izdelkov, pa sem vedno pogrešala jogurt (ki ga delam sama iz mleka iz ekokmetije, kjer srčno upam, da s kravami ravnajo lepo). Pa brez glutena, kar niti ni težko, ampak vsake toliko se prileže “normalna” pica. Tudi brez sladkorja in brez testenin, krompirja, riža, kus kusa …

Ampak roko na srce – kakšno življenje je to? Na koncu sem vedno podlegla pici, čokoladi, nutelli, krompirju … In spet ugotovila, da je najboljša dieta tista, ki je meni pisana na kožo. In da je zmernost ključ do dobrega počutja ter da je hrana le eden od dejavnikov, ki vplivajo na zdravje. Kajti lahko jem ultra zdravo (kar koli že to pač je), pa se ne bom dobro počutila, če ostali vidiki mojega življenja ne bodo vsaj približno v redu.

Zato se mi tudi večkrat zdi, da je ta obsesija z (zdravo) hrano le maska, za marsikaj drugega. Npr. če se mi zdi, da mi vse polzi iz rok in se mi življenje ne odvija tako, kot si želim, se bom pa vrgla v zdravo hrano, da bom imela občtek, da nadziram svoje življenje. Ali pa bom jedla ultrazdravo, da bom ne le zdrava in bom imela veliko energije, pač pa da bom vitka in me bodo drugi videli kot privlačno. Ker zdaj sem stalno brez energije (in res ne vem, zakaj) in niti slučajno se nočem videti v ogledalu. Morda bi kdo rekel, da je zadaj slaba samopodoba, občutki manjvrednosti, kakšno potlačevanje negativnih čustev, spominov … Ampak če bi si to priznala, bi me čakalo veliko dela. Je lažje vzeti iz hladilnika eko korenček in ga pomočiti v humus brez olja in soli.

Da ne bom zvenela, kot da sem pojedla vso pamet tega sveta (kar gotovo ne bi bilo zdravo) – rada pripravljam brezglutenske, brezsladkorne in podobne brez-jedi, ker mi je zanimivo, kako se da ustvariti okusno hrano iz drugačnih sestavin. Ne zdi se mi pa smiselno, da bi se povsem odrekla kakšni hrani1 in si s tem zakomplicirala življenje.

Danes se mi je zaluštalo tole:

1

Jajčka so domača, kruh je spekel Mož Bodoči, kisle kumarice pa sem lastnoročno kupila v trgovini.

In kako je dobro, ko kruh pomočim v še mehek rumenjak …


  1. razen mesu – kar sem storila že pred 17 leti in vsakič, ko na cesto vidim tovornjak s prestrašenimi pujski ali kravicami, sem vesela, da sem se tako odločila, in hkrati žalostna, ker so ljudje tako zelo brezčutni 

Večerja na hitro – polnjene paprike iz pečice

Včasih se na poti domov zalotim, da sem tako utrujena, da bi najraje zlezla pod kovter, se zvila v klobčič in se izgubila v deželi sanj.

Danes je bil eden tistih dni, ko sem bila utrujena, lačna, pa še v trgovino sem morala. Tam bi v košaro najraje vrgla prvi čips, ki sem ga zagledala, za povrh pa še tavelko milko. Pridno sem se vzdržala in si vzela le navadni jogurt.

In sklenila, da bom skuhala dobro večerjo. Nisem vedela iz česa, ker zelo redko vnaprej načrtujem jedilnik (razen če se mi ne česa zelo lušta), pač pa sem bila odločena, da mi priprava ne bo vzela veliko časa, da bo dobro in zdravo.

Samo malo sem pospravila hladilnik in rezultat je bil tako okusen, da sem sama sebe presenetila. Še ena dobra stran pa je, da sem umazala le eno ponev, skledo, desko in nož.

 

SESTAVINE

  • 5 rdečih paprik (babura; odlične bi bile tudi tiste koničaste)
  • 100 g ovsenih kosmičev
  • 250 g šampinjonov
  • 100 g sira z modro plesnijo1
  • pol glavice česna

 

POSTOPEK

  1. Ovsene kosmiče sem stresla v skledo, jih prelila z vodo toliko, da so bili prekriti in morda še slab centimeter čez, ter za 3 minute postavila v mikrovalovko, da so nabreknili.
  2. Šampinjone sem nasekljala na drobno, jih posolila in popražila v vroči ponvi,2 da so spustili vodo in je izparela.
  3. Šampinjonom sem dodala nasekljan česen in pustila na vroči plošči, da je zadišalo, potem pa sem ponev umaknila z vročine, da se česen ne bi zažgal.
  4. Med nabreknjene ovsene kosmiče sem nadrobila sir, dodala šampinjone s česnom in premešala. Ker so ovseni kosmiči topli, se je sir raztopil in je nadev postal dišeč in mazav.3
  5. Paprike sem razpolovila, očistila in posolila. V vsako polovico sem dala nekaj žlic nadeva.
  6. Napolnjene sem dala na pekač, prekrit s peki papirjem, potem pa v vročo pečico (250 stopinj) za 20 min.4

 

Polnjene paprike pred izletom v pečico:

p1

p2

p3

Glasnhov med tem, ko so bile paprike v pečici:

p6

Paprike po izletu v pečico:

p4

p5


  1. lahko bi uporabila tudi zdenka sir 

  2. brez olja 

  3. Na tej točki sem se morala upreti močni želji, da bi ves nadev pojedla kar iz sklede in nadaljevala kot zapisano v prvem stavku tega prispevka. 

  4. Oziroma dokler paprike niso pečene – da njihova kožica malo počrni, ker so potem prijetno sladkastega okusa 

Košarice s špinačo in mladim sirom

Na takšen deževen in ne pretopel poletni dan se prileže nekaj slanega – tako malo za prigriznit. Hotela sem narediti zavitek s špinačo in mladim sirom, pa sem se med pospravljanjem pomite posode, ko sem v roki držala pekač za mafine, premislila. Zakaj pa ne bi bile košarice? In so nastale 🙂

 

SESTAVINE (za pribl. 20 košaric)

  • pribl. 4 listi vlečenega testa
  • zavitek zamrznjene pasirane špinače (250 g)
  • 3/4 hlebčka mladega sira v slanici
  • dobra pest sončnic
  • 3 jajca
  • 2-3 stroka česna
  • ščepec ali dva muškatnega oreščka
  • poper
  • sol (pa ne veliko, saj je že sir slan)

 

POSTOPEK

  1. Odmrzneš špinačo.
  2. Pečico segreješ na 200 °C.
  3. V skledo daš špinačo, vanjo ubiješ tri jajca, nadrobiš mlad sir, stisneš česen, dodaš sončnice in začimbe ter dobro premešaš.
  4. Vdolbinice pekača za mafine namažeš z oljem.
  5. Vlečeno testo narežeš na kvadratke s stranico 10 cm.
  6. Vsako plast testa zmočiš in daš v vdolbinico. Preko nje še eno (torej dve plasti v eno vdolbino).1
  7. Dodaš nadev – v vsako vdolbinico eno dobro žlico2
  8. Pečeš pribl. 15-20 min.
  9. Najprej poješ enega vročega, preostale pa skriješ pred ostalimi člani družine, sicer se ne bodo ohladili 😉

 

 špin1

špin2

špin3

špin4

špin5

špin6

špin7

špin8

špin9


  1. Ne skrbi, če se testo kje natrga – tudi če daš v vdolbine trakce in “nekvadratne” koščke testa, bo na koncu videti ok. 

  2. Zaradi jajc bo nadev narastel.