Kako sva pozdravila Žival (oz. objava za pasje lastnike)

Zadnjič sem pisala o tem, da ima Žival drisko (klik). Ker to ni bilo prvič, sva bila tokrat dobro pripravljena – ko je imel nazadnje prebavne težave, je trajalo cel teden, da se je pozdravil, midva pa sva bila že povsem izmučena od nočnega vstajanja.

Mrcina1

Torej – kaj je naš recept za okrevanje v 2 dneh? Z jedilnika sem črtala brikete in vse priboljške. Namesto tega sem mu skuhala riž do mehkega (da se je razkuhal) skupaj s piščančjimi prsi/razkosanim piščancem brez kože. Namesto dveh obrokov sem mu dala tri manjše.

Mrcina2

Takoj po obroku pa tablete oglja (kupljene v lekarni, iste kot za ljudi). Seveda sem malo tuhtala, kako mu jih naj podtaknem, sploh ker je treba zaužiti raztopljene. In sem se spomnila – skupaj s probiotičnim jogurtom, ki ga obožuje. Tako sem v skodelici zdrobila 6 tablet, dodala 2 žlici vode, da se je prah raztopil, in to vmešala med jogurt. Bilo je videti precej strupeno hecno, ker je bil jogurt povsem črn, Pasjega Sineta pa to ni motilo in ga je veselo pomljaskal.

Mrcina3

Ostalo je še vprašanje priboljškov. Ker brez pa res nismo mogli. No, rešitev je bila precej fensi – piščančje prsi, pečene v pečici (brez maščobe). Zakaj pečene in ne kuhane? Ker so pečene bolj suhe in so bolj “prijazne za uporabo” na sprehodih (kuhane bi bile preveč pocaste).

S to “terapijo” smo naslednjo noč že prespali, edino zjutraj se mu je prej mudilo ven1.  Tretji dan sem mu med riž in piščanca že začela mešati brikete (pri dveh obrokih razmočene, pri tretjem pa kar trde), da je počasi prešel nazaj na trdo hrano.

mrcina4

Smo pa pasji lastniki ena taka hecna vrsta – pri nama (in ožji družini) je bila te dni glavna tema, kakšen kakec ima kuža2 … In veselje ob pogledu na trd kakec … Res smo posrečeni. 🙂

Sicer pa dieta in prebavne težave niso prav nič vplivali na razpoloženje Črne Mrcine. Edino malo več je hodil okoli pultov in hladilnika, ker po rižu in piščancu res ni bil dolgo sit.

mrcina5


  1. spet hvala vesolju za hišo z vrtom 

  2. je trd/mehek in potem če je mehek – ali je tekoč ali bolj kot puding 

Pasji bolnik ali g. Murphy se je spet malo oglasil

V zadnjem mesecu imam o g r o m n o dela.1 Urnik  imam zastavljen bolj resno kot takrat, ko sem bila še na gimnaziji – kdaj v posteljo, kdaj pokonci, kdaj z Živaljo ven, kosilo … Včeraj zvečer sem se v posteljo odpravila že pred deseto in v hipu odpotovala v deželo sanj. Temu primerno sem si tudi uro nastavila precej zgodaj – če se dobro naspim, naredim v zgodnjih jutranjih urah več, kot pa potem preostanek dneva skupaj.

Arči na tleh

In ob enih zjutraj se je začelo. G. Pes je hodil sem in tja po spalnici. Pa ni hotel ležati na postelji, na tleh tudi ne, glasno je dihal … Ja, vse to so znaki stresa. In se z muko vstanem in ga spustim ven.2 Potem ga 15 minut čakam, da se vrne. Medtem seveda še s So-Šefom izmenjava nekaj besed, katerih ton in vsebina nista bila ravno primerna za v knjigo o ljubečem partnerstvu.

Arči na tleh2

Nekje do dveh nam je uspeko zaspati. in si mislim, ok, to je še dovolj časa za krepčilen spanec. Kje pa! Zgodba se je ponovila še 3-krat.

Zjutraj, po bolj ali manj prijaznih debatah o tem, ali ima Žival drisko ali ne,3 se je žal izkazalo, da imam prav.

Tako sem sicer prihranila nekaj časa, ker sem skrajšala sprehod, po drugi strani je pa trajalo skoraj dve uri, da sem skuhala riž in šla v trgovino po piščančja prsa, ker g. Pes pač noče jesti riža, kuhanega samo na vodi.

Arčo panča2

Tako je dobi za zajtrk eno kapsulo linexa, probiotični jogurt, potem pa še riž s piščancem. Glede na to, da je vse od naštetega4 zanj posladek, ne bom presenečena, če bo raje kak dan dlje bolan.

Zdaj upam na najboljše. In končno delam. Kdo bo počistil štedilnik, ki je ves zalepljen, ker mi je riž seveda nekajkrat skipel, ne vem … Glavno pa je, da Žival zdaj lepo panča. Takega imam najraje <3

Arčo panča


  1. hvala, vesolje! 

  2. še dobro, da imamo hišo z vrtom 

  3. sredi noči ga res nisva z baterijo zasledovala po zelenici 

  4. razen kapsule