Na dopust z Glasnhovom

Dopust je za nami. Kot vedno, smo tudi tokrat šli v troje. Iskanje prave namestitve vedno zahteva kar nekaj časa, ker si želim preživeti dopustniški teden v kar se da najlepšem okolju, če pa je zraven še 50-kilska pasja kepica, je pa vse še toliko bolj zahtevno.

Zato se midva odločava za mobilne hiške – nudijo veliko udobja, imajo svojo teraso1, so ob morju in v mnogih so dovoljeni psi. No, po letošnem iskanju kampa sem se naučila, da tudi če so psi dovoljeni, to ne pomeni, da imajo prostor za najinega Mokroliza. Kajti ponekod sprejmejo samo pse do 10 kg. To še za Smrdoprdovo glavo ni.

Ampak po nekaj dneh klikanja in dopisovanja sva našla lokacijo, kjer sva se oba strinjala, da je to to. Odločila sva se za kamp Nevio na Pelješacu.

Cena septembrsko nizka, en dan gratis, za psa pa so računali samo 3 EUR na dan.2 Pri rezervaciji nama ni bilo treba nakazati niti centa.

To je bilo prvi kamp, v katerem smo bili, kjer so bili psi res dobrodošli – nikjer ni bilo niti ene table s prečrtanim kosmatincem. Tudi na plaži ne. Ponavadi psom nameniji najbolj zanič del plaže, tukaj jim je bila na voljo cela.

Sicer pa je vsaj najin Črnuh na plaži samo zjutraj in zvečer, takrat pa tako ni drugih kopalcev. Njemu je glavno da plava, lovi žogo v vodi … pa do kakšnega čofotajočega plavalca bi tudi priplaval, da bi preveril, če ga je treba rešit iz vode 😉

V kampu je bilo res veliko psov, ampak niso bili moteči. Na plaži pa čez dan ni bilo skoraj nobenega, samo eden ali dva, pa še to so jih pripeljali samo malo plavat, potem pa nazaj domov.

Tudi v okolici kampa je bilo dovolj sprehajalnih poti in se štirinožci niso spotikali drug na drugem.

Dejstvo je, da je za dopust s psom3 potrebno malo več organizacije, saj je treba prej preverit, ali je nastanitev ustrezna, poleg tega pa vpliva tudi na termin dopusta. Najinega Črnuha bi julija in avgusta na morju pobralo od vročine, naju pa od živcev, ker bi bila gužva. September je optimalna rešitev – gužve ni več, cene so nizke, voda je še topla, pa tudi najbolj sončen dan ni prevroč za poležavanja na plaži ali za raziskovanje okolice.

Mobilne hišice imajo pa še eno dobro stran – da so hišice. Zakaj? Ker lahko Mokroliza za nekaj uric pustiva samega, da lepo drnjoha na kateri od treh postelj, midva pa se lahko potepava v dvoje.

  ma2

ma3

ma4

ma5

ma6

ma7

ma8

ma9

ma91

ma92

ma93 ma94

ma95

ma96 ma97

ma98


  1. z mizo, stoli in ležalniki 

  2. Obstajajo tudi nastanitve, kjer zaračunajao 15 EUR/dan. 

  3. sploh če je malo večji od žepne izdaje 

Malo tu, malo tam

Od zadnje objave je minil že več kot en mesec. Poletje je bilo tako stresno in natrpano, september in prvi teden oktobra pa sta bila “veliki finale” stresa. K sreči smo vmes skočili na morje, da smo svoje ritke namočili v slani vodi. Drugi teden dopusta pa sva s So-Šefom namenila polaganju še zadnjih ploščic v novi kopalnici, pakiranju in prenašanju škatel iz točke A (ki je bila v pritličju) do točke B (ki je v mansardi).1

Novo stanovanje je kaosu navkljub v hipu postalo dom. G. Pes si je že našel mesta za spanje, dopoldansko in popoldansko dremanje, mesto za umik od napornih Šefov … Ko pa zvečer svojo kosmato rit parkira na posteljo, se pa Zemlja utiri in skupaj odjadramo v deželo sanj.

Torej morje – v tej megli in dežju se zdi tisoč let oddaljeno. Letos sva se kljub stroškom in času, ki jih je terjalo urejanje novega brloga, odločila, da si bomo privoščili odklop. Računala sva, da v zadnjem tednu septembra ne bo več gužve in da nama ni treba rezervirati mobilne hiške kaj dosti prej. Ker sem bila čez vikend na seminarju na Obali in sem se vrnila v nedeljo zvečer, odhod sva pa načrtovala v ponedeljek zjutraj, seveda sploh nisva imela še nikjer rezervirano. Kamp in mobilna hiška, na katero sva računala, je bila zasedena, kar sva ugotovila, ko sva imela kovčke že spakirane.

Ampak – nisva se dala. V 15 minutah sva imela rezervirano drugo hiško na drugem otoku. Yes! Bilo je fino fajn. Nobene vročine, nobene gužve, na srečo jim tudi internet ni delal 🙂 Telefone sva izklopila že na poti in pozabila na njih do vrnitve na gradbišče.

Lahko se je začel teden brez budilke in obveznosti. Zajtrki s svežim belim kruhom in ajvarjem (jaz) ali pašteto (So-Šef). Namesto sprehodov plavanje. Poležavanje, branje, sprehajanje in pohajanje, kofetkanje, fotkanje …

Pa še nekaj foto utrinkov:

DSCN0181m

DSCN0278

DSCN0313m

DSCN0345m

DSCN0411m

DSCN0516m

DSCN0561m

DSCN0589m

DSCN0882m

 


  1. na drugem naslovu