Mala miška, pridi sem (3. del)

In naposled sva le našla past v obliki kletke.

Vanjo nisva mogla naložiti veliko hrane, zato sva se odločila za kos riževe čokolade. Umaknila sva novo past in na njeno mesto nastavila novo.

Po enem tednu sva preverila – kot zakleto, čokolade ni bilo več, miši pa tudi ne!

Ampak nisva obupala. Žrtvovala sva še en košček riževe čokolade in bila odločena, da je to zadnji poskus. In če nama ne bi uspelo, bi sledili brutalnejši ukrepi.1

In po nekaj dneh … Spet zaslišim sumljiv zvok. Yes! Mala siva gospodična se je ujela med grizljanjem čokolade. Tokrat pa ni imela izhoda.

Seveda sva jo pofotkala, vzdihovala, kako je luštkana, in jo pokazala še nadstropje niže. In v tem času se je žverca v pasti povsem sprostila in v miru pohrustala čokolado.

Robust jo je izpustil na travniku, kjer zdaj prosto teka2 in razglaša naokrog, da se k nam splača priti živet, ker smo tako prijazni, da miši pitamo, namesto, da bi jih takoj polovili in izgnali. 😉

Z Robustom sva se potem zvečer spraševala, kako ji je je – ali je z njo vse v redu, jo morda zebe, če ima dovolj hrane …

miska1

miska2

miska3

miska4

miska5

A ni simpatična?


  1. Kolikor naju poznam, bi verjetno vselila mačko, ker se nama lepilo in ubijalske pasti zdijo res preveč ostudni 

  2. upam, da ne lačna in prezebla 

Mala miška, pridi sem (2. del)

Tako sva za kakšnih 14 dni pozabila nanjo. In samo vsake toliko bentila, ker sva po stanovanju videla njene kakce.

Potem pa sem nekega popoldneva na sedežni brala knjigo in zaslišala nenavaden hrup. In moja prva misle je bila, da se je miška končno ujela v past. Robust je šel takoj v izvidnico. In preliminarna preiskava z orjaško baterijo je pokazala, da je miška v pasti.

Yes! Končno!

Izmenjala sva si zmagovalna nasmeška in Robust se je lotil ekstrakcije vsiljivke. Zmagoslavno je potegnil past na plan in … o, groza! Vse kar je bilo v njej je bil košček napol poglodane čokolade!

Mala miška, je bila namreč tako mala,1 da se je hodila v past samo mastit z dobrotami, potem pa je lepo zlezla nazaj ven in svobodno pohajkovala po stanovanju …

 Priznam, da sva bila z Robustom, potem ko sva se nasmejala glodalkini premetenosti, malo zbegana. Kaj storiti? Lepilo in brutalne pasti še vedno niso prišle v v poštev. In pri mali žverci naju je motilo le, da je povsod puščala kakce. Naše hrane2 se niti ni lotila, ker sva jo v pasti tako lepo pogostila.

Nič. Odločila sva se, da ji past spet napolniva z dobrotami, dokler ne najdeva boljše rešitve.

In sicer pasti, v obliki kletke, ki se zapre, ko stopi vanjo.

In kako je šlo naprej? Pridi jutri na obisk!


  1. in pametna 

  2. razen mojih piškotov 

Mala miška, pridi sem (1. del)

Ko smo se oktobra vselili, sva z Robustom kmalu ugotovila, da nismo več samo trije, ampak imamo še ilegalca v stanovanju. Začelo se je prav hecno.

Jaz namreč včasih, ko mi pade cukr in ko slabo vest potlačim globoko globoko, grizljam kekse med delom. Na srečo in hkrati žal, jih Materfamilias na veliko peče, so slastni in vedno na dosegu roke.1 Ker pa se po nekaj piškotih slabi vesti uspe prikopati na površje, jih nekaj vedno ostane na krožniku na pisalni mizi.

In tako sem nekega dne gledala te piškote in se čudila, da so po robovh pohrustani. Ko sem jih pokazala Robustu in vprašala, če on morda ve, kako se je to zgodilo, ker jaz zagotovo nisem na krožnik vrnila napol pogrizljanih piškotov. Oba sva se strinjala, da jih najin Peso Črni ni jedel, ker bi bil v tem primeru krožnik prazen2. Robust pa niti ni preveč tuhtal, ker je bil prepričan, da sem bila tako zatopljena v delo3, da sem grizljala piškot in ga potem obgrizenega vrnila na krožnik.

No, če me poznate, veste, da ni osnovne šanse, da bi odložila piškot, ko enkrat zagrizem vanj4.

Ker se mi noben odgovor ni zdel pravi, sva nehala ugibati in pustila vse skupaj. Ampak naslednji dan so bili piškoti še manjši, na mizi pa male črne pikice. In nama je bilo jasno. V stanovanju je M I Š!

Kaj pa zdaj?

Lepilo in razne brutalne pasti so v nasprotju z najino naravo in verjetno si ne bi nikoli odpustila, če bi mučila tako lepo malo živalco, ki pravzaprav noče nič hudega.

In tako sem kupila past, v katero miška zleze, ven pa ne more. Vanjo sva bogato naložila ovsene kosmiče, čokolado in piškote ter jo skrila pod sedežno, ker sva po kakcih videla, da ji je tam očitno všeč.

In potem sva potrpežljivo čakala (in si vmes želela, da bi najin Peso Črni lovil miši ali da bi imela še kakšnega Mijava).

past1

past2

past3

Nadaljevanje sledi …


  1. nekaj deset stopnic niže 

  2. in brez drobtin 

  3. I wish 

  4. ali čokolado, čips, sladoled …