Na sprehodu z Mojzesom

Ta najina črna kepa dlake je zelo zabaven sosprehajalec. Ali bolje rečeno, zelo opazen sosprehajalec. Zaradi propagande o grozljivih zločinih rotvajlerjev, njegove velikosti in črne barve1 veliko ljudi pred srečanjem razmišlja, kaj jim je storiti.

Običajno preverijo, na kateri strani je Velika Črna Zver, potem pa gredo mimo po drugi strani potke in se nama v loku izognejo. Seveda Mokroliz ne hodi kar po svoje in plaši nič hudega slutečih sprehajalcev – kadar koga srečava, hodi lepo ob meni, jaz pa poskrbim, da gredo mimoidoči mimo mene in ne mimo njega. Saj ne, da bi jim odgriznil roko ali kateri drug ud, pač pa bi jih morda pozdravil – povohal, pustil sled sline ali pa preveril, če je v tisti vrečki iz trgovine kaj zanj.

Redni jutranji sprehajlci so ga že vajeni in izkušnje so jih naučile, da se naše srečanje ne bo končalo v luži krvi.

Posebna sorta so pa nekatere ženske (in en starejši gospod) z malimi kužki.2 Ker se same bojijo psov, ki so večji od podgane, so ta strah prenesle na svoje kosmatince. Za povrh pa njihovi psi in one niso niti od daleč povohali pasje šole ali se sploh kaj pozanimali o vzgoji psa. Posledično svoje žverce vlečejo na povodcu in jih ne znajo naučiti, da se NE laja in renči na vsako žival, ki gre mimo, ali celo zaganja vanjo. Če imaš pol kilograma, se lahko to slabo konča.

Velika Črna Zver te provokoacije kar dobro prenaša, čeprav jih ima že počasi dosti – on bi bil njihov prijatelj in ne razume, zakaj so tako sovražno nastrojeni do njega. Sprehajalke je seveda strah, da je Velika Črna Zver tudi tako histerične narave kot one in njihove žverce. Rezultat je vsesplošna histerija.

Ko se s Pesom Velikim sprehajava in daleč pred sabo zagledava zgoraj omenjene sprehajalke, jaz običajno Veliko Zverino pokličem, da hodi ob meni, in do takarat, ko dvignem pogled, je sprehajalna pot prazna – ena gospa na hitro zavije pred blok, druga vleče svojo kepico po pobočju navzdol proti vodi, tretja pa ga drži v naročju in beži z njim proti stadionu, ki je ograjen.

In kje je tu Mojzes? Ja, tudi njemu se je morje razprlo, da je lahko šel mimo.

mojzes1

mojzes2

mojzes3

mojzes4


  1. ja, zelo zanimivo je, da ljudje povsem različno reagirajo na črne kot pa na svetle pse – svetli so kul, črni pa strašni 

  2. tu moram posebej omeniti, da ne posplošujem – takšne niso VSE gospe z malimi kužki, večina je povsem skulirana 

Megleno jutro

Letos se kar ne morem naužiti te prelepe jeseni. Navdušena sem nad meglenimi jutri, ko ne vidim niti 10 metrov pred sabo, in soncem, ki vztraja nad sivim pokrovom, dokler ta ne izpuhti in jesen zažari v vseh svojih toplih odtenkih na modrem ozadju.

Žival pa verjetno v sebi zavija z očmi, ko se jaz nenehno ustavljam in fotografiram. Čeprav se je Pasji Sine kar znašal – če Šefica dogo stoji na mestu in mu ne posveča pozornosti, se loti kopanja rova na Drugi Svet. Samo čakam, kdaj bo iz grmovja pritekel kakšen razjarjen kmet z vilami in naju pregnal s svojega travnika …

Nekaj utrinkov:

megleno jutro1

megleno jutro2

megleno jutro4

megleno jutro3

megleno jutro5

megleno jutro6

megleno jutro7

megleno jutro8

megleno jutro9

megleno jutro10

megleno jutro11